Obalna Pašteta 2008

Nekoč je bil klub. Nastal je takorekoč iz nič. No, iz nič ravno ne. Nastal je iz že na pol propadlega, bivšega (kultnega) lokala v zadnjem naravnem izolskem amfiteatru, ter z nekaj romantičnega, neracionalnega poseganja nekaterih posameznikov v dolgočasni obalni vsakdan.Ker je pač spodaj, je dobil ime Shoto in v kratkem času postal priljubljen romarski kraj za koncertne navdušence iz celotne Istre, Krasa in tudi Furlanije – Julijske Krajine. Klub je deloval brez denarne pomoči občine, le država je v petih letih vanj vložila skromnih, tedanjih 150.000 tolarjev. A deloval je. V skoraj petih letih se je tam zgodilo preko 200 koncertov, nekaj večjih festivalov in kopica literarnih, filmskih, gledaliških in čajno-izobraževalnih večerov. Bogata klubska knjižnica je učinkovito dopolnjevala programsko ponudbo. Nastopale so skupine iz vsega sveta in seveda tudi tiste iz ožje in širše okolice. Tam je bil dom za mnoge domače skupine, ki so tudi redno nastopale in nekatere so klub izkoristile tudi kot prostor za vaje. Dogajalo se je veliko lepih srečanj, od tradicionalnih Obalnih paštet in obletnic kluba, do prvomajskega zborovanja, edinega v našem mestu. Pri marsikateri akciji so na pomoč priskočili aktivisti izolskega Kluba Študentov in Dijakov (KIŠD). Skratka, klub je živel in deloval, izključno na prostovoljni pogon.Seveda je takšno delo in takšen program velik finančni zalogaj, vendar smo aktivisti Shoto kluba ob pomoči rednih in zvestih članov/obiskovalcev dogajanje vlekli naprej, tudi v trenutnem, menedžersko/poslovnem ozračju, kjer prevladuje miselnost, da se brez evropskih, državnih ali občinskih sredstev pač ne da. Zaradi takšne miselnosti so nas eni občudovali, proračunski priskledniki pa so se nam verjetno posmehovali. Pa nas ni ganilo preveč.Bili smo zatočišče za tiste mlade in manj mlade, ki jim je bilo do nekoliko drugačnega, a kljub temu socialno hudo sprejemljivega preživljanja prostega časa. A vse to je bilo premalo. Vplivni posamezniki, da ne rečem oblastniki, so že pred tem želeli lokal nad belvedersko plažo izbrisati iz občinskih prostorskih planov, ko pa je tam zaživel še klub, je bilo treba onemogočiti še preveč svojeglavo in strankarsko neukalupljeno mladež. Pet let so se trudili in vmes celo spoznali, da ima takšna ustvarjalna druščina tudi politično moč, saj so morali umakniti projekt gradnje hotela, ki bi zabetoniral zadnjo zeleno izolsko dolino. Ob koncu leta 2007, sredi ustvarjanja nove glasbene paštete, ki jo je tokrat podprla tudi lastna občina, oziroma izolski mladinski svet, pa jim je vendarle uspelo. Inšpektor za gradnje je ugotovil, da objekt nima uporabnega dovoljenja, a čeprav to velja za vsaj desetino podobnih javnih objektov v občini, je klub enostavno zaprl. Ne da bi prišel vsaj na ogled, kaj šele, da bi preveril ali je zgrajen po resničnih projektih iz gradbenega dovoljenja. Na koncu pa je izklopil še vodo in elektriko, da se ne bi zgodilo kaj nevarnega, čeprav v Shoto klubu v petih letih ni bilo zabeleženega niti enega kršenja reda in miru in niti ene policijske intervencije. Zdaj že bivša občinska oblast, je tudi iz opozicijskih klopi dosegla zaprtje edinega izolskega prostora z rednim koncertnim programom, v katerem so nastopile skupine, kot so Liars, Willard Grant Conspiracy, Melodrom, Psycho-Path, National, Logh, Gang Gang Dance itd. Bravo!Kompilacijska speštanka, ki jo imate v rokah je izšla posthumno. Prvič se je namreč zgodilo, da smo Shotovci dobili občinski denar za katerega od naših projektov. Zdaj ga imate v rokah. To je Obalna Pašteta, četrta po vrsti. Na njej nastopajo skupine, ki so tako ali drugače pomagale nastanku, razvoju, življenju in boju podbelvederskega kluba, bodisi kot aktivisti ali kot obiskovalci. Prejšnjim izdajam Obalne Paštete smo vsakokrat nazdravili s festivalom, na katerem se je zbralo veliko mladih od blizu in daleč, ki so se, skupaj z nami, veselili vsakega novega rojstva Obalne Paštete.Posebne zahvale pa gredo aktivistom, ki so v teh letih skrbeli za to, da je bila naša dolina napolnjena z veliko ustvarjalnosti, dobre glasbe in pozitivnimi vibracijami: Tjaši, Nini, Nuši,Teji, Pjeri, Jolandi, Jasni, Dinu, Primožu, Krtu, Vidu, Maksiju, Evgenu, Tadeju,Igorju, Biljani, Ireni, Viktorju, Encu in vsem njegovim Brazilcem, Urošu, Blašku, Andreju, Tomažu, Maši, Koruzi, Puljotu in Žežiju za vse brodete, Peganu, Bobotu, Magicu z njegovimi izjemnimi fotkami, ki krasijo tudi ta ovitek, Mefu in Marjeti, ki sta kulinarično zamotila večino umetnikov, in seveda Obradu, ki nas je podpiral in brez katerega do vsega tega sploh ne bi prišlo. Hvala bendom: No limits, Sensation, Folpom, Sottomayorjem, Wayne and the Genzis, Back Bone Gurru in drugim hišnim skupinam, ki so s prostovoljnim igranjem polnile »klubsko blagajno«.Zahvala starejšemu »bratu«, Mediteran festivalu, ki nam je z opremo omogočal koncertiranje. Hvaležni smo izolskemu KIŠD-ju, ki nas je upal podpirati tudi v naših najtežjih trenutkih, ko so nas drugi raje spregledali. In končno zahvala tudi vsem tistim, ki sem vas morda pozabil, pa ste v teh petih letih obiskali Shoto klub in prispevali h kreativnemu dogajanju, pa čeprav morda le z dobro voljo, prijazno besedo in navdušenimi aplavzi.ChupaSeveda se za klub še vedno borimo in zato:« Nasvidenje na naslednjem koncertu!«