About Me
Roden sum na 4 Februari, 1872 godina, vo Kukus, kako prvo masko dete, treto po red vo brojnoto semejstvo Delcevi koe imase vkupno devet deca. Ucev vo progimnazisko uciliste vo Kukus. Zavrsiv sredno skolo vo bugarsko-solunskata maska gimnazija „Sveti Kiril i Metodij“. Se zapisav na voena akademija vo Sofija 1891 godina. Podocna, tajno gi posetuvav socijalistickite sobiri sirejki socijalisticka literatura, zaradi sto i bev izbrkan od skolo. Stanav ucitel vo Stip 1894 godina, kade go zapoznav Dame Gruev, eden od osnovacite na revolucionernata organizacija. Kao rezultat na naseto blisko prijatelstvo, mu se pridruziv vo 1895 godina, i nabrzo bev postaven za nejzin vodac. 1896-ta, vo Solun se odrza kongres na makedonsko-odrinskih revolucioneri. Na Kongresot prisustvuvav i jas. Zaedno so Gorceta Petrov go sostavivme Nacrt-Pravilnikot i Nacrt-Ustavot na organizacijata, nosejki go imeto Ustav na Bugarsko makedonsko-odrinskiot revolucioneren komitet. Toj period, organizacijata pocna da se imenuva kako Vnatresna Makedonsko-Odrinska Revolucionerna Organizacija (VMRO). Vo pocetkoot na januari 1898 godina osnovan e cetnicki institut, a jas bev postaven za rakovoditel na site ceti vo Makedonija. Celta na organizacijata bese, avtonomna Makedonija i Odrinska Trakija. Da se otstrani, ili barem smeni vlijanieto na bugarskiot dvor. Aktivno rabotev protiv mesanjeto vo rabotata na Revolucionernata Organizacija, koja bese edinstven pretstavnik na makedonsko-odrinskata oloboditelnoto vostanie. Na redovnite sobiri vo dekemvri, 1902 godina, jas, zaedno so Gruev, Sandanski i drugi tvorci na TMRO, odlucivme da ne se kreva frontalno vostanie vo Makedonija i Trakija, tuku da se vodi partizanska borba. Celta e ne nie da ja pobedime Turcija, ami Turcija da ne pobedi nam. Vo januari, 1903 godine, prv otvoreno se izjasniv deka sum protiv krevanje na vostanie vo Makedonija i Trakija. Na sobirot na makedonsko-odrinskite revolucieri vo Sofija, po moja inicijativa, se diskutirase za krevanje na vostanie, no sepak smetavme deka megunarodnata situacija na Makedonija ne e pogodna za vostanie, poradi sto se izjasnivme protiv nego. 19 januari 1903 godina, so cetata trgnav za Makedonija, a so mene trgna i Javorov. Istiot den pristignavme vo Samokov. 19 mart 1903, go miniravme mostot na rekata Angist, a vo vozduh go krenavme i tunelot na zeleznickite prugi. Od 19 do 20 april istata godina pristignav vo Solun, kade se smestiv vo prostoriite na Solunsko-bugarskata maska gimnazija. Tamu nekolku pati se sretnav so mojot drag prijatel Dame Gruev, so kogo razgovaravme za krevanje na vostanie. Go napustiv Solun i so voz zaminav za Serez. Za moeto pristignuvanje vo Banica, bea izvesteni Turcite. V zori, na 4ti maj, 1903 godina, jas i mojata druzina bevme informirani od nasite jataci deka sme opkoleni od turskata vojska. Narediv lugeto da gi napustat svoite domovi i da se povlecat kako bi se spasile od tuskite askeri. Stom, zaedno so vojvodata Cakov, zabelezavme deka truksata vojska navleguva vo kukite i gi pretresuva rekov, Cakov, ajde da fatime niz selo, pa sto ke dade Gospod! Izlegovme i trgnavme po ulickite koi bea tesni i krivulcea megu kukite pa ne mozea da ne zabelezat. Izlegovme site cetirinaeset dusi, so isklucok na Georgi Radev, koj go napusti seloto uste nokta, ne javuvajki nikomu. Odejki niz poljanite, od zad zidcinjata koi gi zagraduva nivite, se pokazaa askeri so puskite nasoceni kon nas. Jas veke gi bev videl i nosejkija puskata na laktot od levata raka izvikav, Verata Vasa! Prvata puska ja puknav jas i ostanav da stojam prostum za da ja napolnam. Vo borbata na izleguvanjeto od seloto Banica, bev pogoden vo leviot del na gradite i padnav mrtov.
