I'd like to meet:
... dan je danes? … danes? dan! kateri dan je danes? danes je dan, ko bi lahko bilo kaj veÄ. vedno moraÅ¡ biti zvest sam sebi, naj se primeri karkoli, vedno ti! ne sicer do piÄice podoben tistemu, ki je odvisen od svojih telesnih potreb, zato pa takÅ¡en, kakrÅ¡en se ÄutiÅ¡, da si. bodi prepriÄan, da ne more biti niÄ, kar je naravno, slabo in nevarno. možnost dopuÅ¡Äena.
tvoja barva je prevara – izstopiti hoÄeÅ¡, ustaviti Äas, se sprehoditi – in Äetudi se nek bedak obesi, nihÄe niÄesar ne zahteva od tebe. samo daj že, naredi korak … Äe so se že izpraznile baterije, si jih napolni! zakadi se. odpotuj nekam, napij se … karkoli, pizda, samo naredi že nekaj … naj nekaj razbijem? naj prižgem cigareto? … utvara ali niÄnost – možnosti, ki sta na voljo. Äe najbolj nevedno utvaro sprejmeÅ¡ kot resniÄnost, ti je avtomatiÄno prisojen smisel. Älovek ima tako neomejene možnosti … utvara znanja, utvara uspeha, utvara slave, utvara lepote, utvara dobrote, utvara ljubezni, utvara sreÄe, utvara bogastva, utvara neskonÄnosti, niÄnost in veÄnost – kaj te zanima? iz radovednosti spraÅ¡ujejo, ne iz soÄutja. v bistvu so te siti. norca se delajo iz tebe. z radirko te bodo zradirali, in nihÄe ne bo niti vpraÅ¡al. vsak Äas bo september in jasno, vsak Äas bo zaÄelo snežiti. mogoÄe bo samo dež. kako si? … potem spraÅ¡ujejo … spraÅ¡ujejo samo iz vljudnosti ali jih res zanima? ljudje ponavadi spraÅ¡ujejo samo iz vljudnosti. »dobro jutro. kako ste? dober dan. kako ste? dober veÄer. kako ste? dobro jutro. kako ste?« in tako dalje in tako dalje. tako je s tem. hodiÅ¡ in hodiÅ¡ in prideÅ¡ do neke toÄke. misliÅ¡, da si nekam priÅ¡el, v bistvu pa si priÅ¡el samo do neke - toÄke … in potem se eno vsuje, drugo pa vzbrsti. zaÄetek in konec ne obstajata, razen v naÅ¡ih glavah. vse je veÄnost. pomen veÄnosti je niÄnost in niÄ drugega. obup zaradi konÄnosti je pomanjkanje obÄutka za neskonÄnost. veÄnost ne pozna kategorije Äasa. ko bi se za en sam dan, samo za en dan vse skupaj ustavilo! da bi se potem lahko sprehajal po ulicah in ne bi bilo nikogar. gotovo veÄkrat sanjaÅ¡ o tem. vse ima svoj problem. kam odidejo besede, potem ko jih izgovorimo? kam gre glasba, kam gredo zvoki? samo ljubezen dela Äloveka potrebnega na tem svetu. Äe hoÄeÅ¡ v ogledalu zagledati sebe, je nujno, da se poznaÅ¡. Äe se ne poznaÅ¡, ne boÅ¡ videl sebe, ampak kar tako enega Äloveka. dovoliti si verjeti v smeh, ta sijajni ponaredek veselja? Äe je bilo na kakÅ¡en naÄin karkoli haska od vsega, kar je bilo do zdaj napisanega, potem je dovolj. saj že sili Äez rob. zakaj ponavljati. kdo neki potrebuje vse to? treba se je osvoboditi vseh domislekov, misli, idej. vse to bo nekega dne strohnelo. tudi misel je prah. tudi misel trohni. tudi misel je zemlja. lahko bi bilo kaj veÄ â€¦ in kaj si? kaj si pravzaprav bral? ... vse ali niÄ? ... so meje tvojega jezika meje tvojega sveta ali preprosto samo nateg?… najpomembnejÅ¡e je tisto, kar je najpomembnejÅ¡e. Äe nimaÅ¡ tistega, kar je najpomembnejÅ¡e, potem paÄ nimaÅ¡ in konec. manj si obremenjen. resnici na ljubo si sicer mevža, ker nisi za niÄ vnet, ampak tako ti minevajo dnevi, pa Äe si mevža ali pa junak. a zdaj je že skrajni Äas … tako ne gre veÄ â€¦ zunaj je sonce … zraka smo potrebni, svetlobe smo potrebni … vsaj okno si lahko odpremo in prezraÄimo podstreÅ¡je pofukanih možganov. prekleto sonce zastaja pred neprebojno steno naÅ¡ega gozda in samo posamiÄni žarki se zmorejo prebiti v notranjost. usekaj se!
kolikokrat? kolikokrat se fotografiraÅ¡? in zakaj? zakaj? zakaj se fotografiraÅ¡? … za dolg spomin in Å¡e daljÅ¡e pomnjenje? … in zakaj piÅ¡eÅ¡? … za fotografiranje uma? bedak si! pisati pomeni odgovarjati na vpraÅ¡anja, ki jih nikoli ne bomo znali zastaviti. izginil boÅ¡, kot da te sploh nikoli ni bilo. jaz namreÄ Å¾e izginjam. izgubljam se. izginjam. me že ni veÄ. govori! govori! govori! govori z mano! ustavi svoje misli, vsaj za trenutek! poglej okoli sebe, kje si bil in kje si zdaj. pomisli, kaj vse bi lahko naredil iz sebe. vse ti je odprto, vse ti je dano. obvladaj se. vse je tako enostavno, preprosto. ah, spet … prvi korak moram narediti jaz. vsi me imajo radi. nihÄe niÄesar ne zahteva od mene. naivnica! sprana si. gre za sposobnost izbruha. veÄini niti ni pomembna notranjost, važna jim je forma, embalaža, ovoj, zgodba, dizajn, važen je izbruh. važen si ti, preklet važiÄ! kaj poÄneÅ¡, ko niÄesar ne poÄneÅ¡? od Äesa živiÅ¡? od tistega, kar potrebujeÅ¡, da živiÅ¡? … od vode, hrane, zraka, ognja, zemlje. tako kot vsi. neumen si, Älovek! pogovarjaÅ¡ se s prividi. poglej se! zblojen pogled, krvave oÄi … se zavedaÅ¡, da besede oznaÄujejo pomen? Äe jih ne znaÅ¡ poimenovati, potem te stvari zate ne obstajajo. ah … komu govorim … nevidni poÅ¡asti, ki golta besede. in res! ne poznam besede, ki me oznaÄuje. vse imam, samo sebe sem izgubila. grem se “postati sam svojâ€. tak si, Äe niÄ ne rabiÅ¡ in Äe niÄ ne rabi tebe. ah, to je samo ko si mrtev. odslikaj svoje vedenje – najdi svoje besede. kolikor besed imaÅ¡, toliko veÅ¡ o stvareh, o sebi in o vsem. kaj pa sploh si? imaÅ¡ telesnost – kaj je to? nimaÅ¡ telesnosti, si samo glas, ki pa ima neko vsebino – ima svoj volumen. zapiraj oÄi pred resniÄnostjo, kajti obstaja resniÄnost viÅ¡je stopnje. in to je prav tvoja resniÄnost. vpraÅ¡anje pa je, kdo ima zadosti znanja in zadosti jajc, da bi grozo spremenil v lepoto. zavedaj se, da ne moreÅ¡ izstopiti iz igre življenja, samo kostum lahko zamenjaÅ¡. predstava nenehno traja. oÄitno je vse igra. resniÄnost je le prvi vzrok vsega. je nekaj, kar obstaja od vekomaj, zaÄenja pa se tam, kjer se konÄuje naÅ¡a zavest, naÅ¡e znanje, naÅ¡e vedenje, naÅ¡ um. se zavedaÅ¡, da obstaja bistvo: tam je straÅ¡na gneÄa, tam ni samote. nikoli ne moreÅ¡ biti sam. nimaÅ¡ angela, ki te bo vodil tja? angeli ne obstajajo, razen v izrednih primernih razmerah. za vse si sam, kar je dobro. naÅ¡el boÅ¡ svojo besedo, ki te bo oznaÄevala. vsak dan jo iÅ¡Äi. Äe nisi plehek, bi jo naj naÅ¡el, in da bo prava, te bo prepoznala. ona sama te bo prepoznala. priÅ¡la bo in bo potrkala na tvoja vrata. ukvarjaÅ¡ se s preteklostjo in prihodnostjo, ker si se naduval s pojmom Äasa. Äas je le gibljiva podoba negibne veÄnosti. po nepotrebnem si delaÅ¡ problem. enkrat raztrgano, nikoli veÄ celo – to te pogublja. kakÅ¡ne barve je ljubezen? rdeÄe? uh, kako se na betonu raztreÅ¡Äi …
halabi ima na tleh debelo knjigo, ki zadržuje vrata, da se ne bi zaprla. resnoben in vseveden obiskovalec, ki ne pozna njegovih navad, se ob vstopu skloni, da bi jo pobral. »pustite jo na tleh,« reÄe halabi. »takÅ¡no nespoÅ¡tovanje do knjig je nevredno Äloveka, ki sodi v vrste Modrih,« odvrne obiskovalec. halabi mu vrne: »še bolj nevredno je predstavljati si, da je treba knjigo, ki se zdi nekaterim koristna, vsiliti tudi drugim, ne glede na to, ali jim to ustreza ali ne. Å¡e veÄ kot nevredno pa je, Äe Älovek ne ve, da je mogoÄe posredovati znanje tudi na nevsakdanji naÄin.«... veter je kot ÄloveÅ¡tvo - neprestano v gibanju. vse to sili v problem. na svetu ni stvari brez problema. veter se izgublja v blokadah, sonce se uro za uro bolj ohlaja … pa vedo za svoj problem? vsak od njih bi takoj zamenjal svojega z mojim. in komaj Äakam, da bom skoÄila. nekam. mogoÄe bom imela pri vrnitvi veÄ sreÄe. najprej je bilo tako ali tako bistvo. bistvo je tista sila, ki po razpadu celote na veÄ celot omogoÄa vraÄanje v enost. bistvo je reintegracija univerzuma, bistvo združuje nasprotja, ustvarja harmonijo. in potem skoÄiÅ¡. skoÄiÅ¡? kako je, ko priletiÅ¡? opala … razletel se je na koÅ¡Äke. kako naj razbitina odgovarja … najbrž je iz porcelana. brezveze … ah, ne … zanima me samo moj lastni skok. ta oznaÄuje prehod iz nezavedne enosti prvobitnega kaosa v zavestno enost dokonÄnega reda. stežka se doloÄi sranje, Äemur pravimo “bogâ€, ker smo zasvojeni z obliko. enost nima velikosti, oblike ali teže. enost je ustvarjalnost, Äistost, ljubezen. je neomejena energija in je zvijajoÄa se Ärta energije ali zavesti, ki se zaÄne kot popoln mir, nato se spremeni v tresljaje in postane zvok, barva in oblika. zmeraj mora obstajati odprtost interpretacije, ne sme pa zgreÅ¡iti bistva. odrasel si in ne bi smel izgubiti. a izgubil si že, že zdavnaj. poznaÅ¡ pa resnico – zakopana je pod zatrdlinami in aromami koristnostni, negotovosti, materializma in strahu. ovit si z glazuro, ki predstavlja dejstvo, da preživiÅ¡ vse življenje pri opravljanju povrÅ¡inskih, zaÄasnih del prijetnega okusa in lepega videza. preveÄ se trudiÅ¡ obstajati, da bi postal bitje. življenje je preživetje od danes do jutri. kar je naprej, je daleÄ. daljava je kot prihodnost – sÄasoma jo dosežeÅ¡. in od vseh stvari je edino dan, ki zamuja. ne mudi se tebi. smisel minevanja Äasa je v tem, da postaneÅ¡ boljÅ¡i, modrejÅ¡i, da Äedalje bolj izražaÅ¡ svojo bit. nauÄiÅ¡ se sprejemati, dajati in vzeti od nas. jaz od vas. ne stvari.