I'd like to meet:

... dan je danes? … danes? dan! kateri dan je danes? danes je dan, ko bi lahko bilo kaj več. vedno moraš biti zvest sam sebi, naj se primeri karkoli, vedno ti! ne sicer do pičice podoben tistemu, ki je odvisen od svojih telesnih potreb, zato pa takšen, kakršen se čutiš, da si. bodi prepričan, da ne more biti nič, kar je naravno, slabo in nevarno. možnost dopuščena. tvoja barva je prevara – izstopiti hočeš, ustaviti čas, se sprehoditi – in četudi se nek bedak obesi, nihče ničesar ne zahteva od tebe. samo daj že, naredi korak … če so se že izpraznile baterije, si jih napolni! zakadi se. odpotuj nekam, napij se … karkoli, pizda, samo naredi že nekaj … naj nekaj razbijem? naj prižgem cigareto? … utvara ali ničnost – možnosti, ki sta na voljo. če najbolj nevedno utvaro sprejmeš kot resničnost, ti je avtomatično prisojen smisel. človek ima tako neomejene možnosti … utvara znanja, utvara uspeha, utvara slave, utvara lepote, utvara dobrote, utvara ljubezni, utvara sreče, utvara bogastva, utvara neskončnosti, ničnost in večnost – kaj te zanima? iz radovednosti sprašujejo, ne iz sočutja. v bistvu so te siti. norca se delajo iz tebe. z radirko te bodo zradirali, in nihče ne bo niti vprašal. vsak čas bo september in jasno, vsak čas bo začelo snežiti. mogoče bo samo dež. kako si? … potem sprašujejo … sprašujejo samo iz vljudnosti ali jih res zanima? ljudje ponavadi sprašujejo samo iz vljudnosti. »dobro jutro. kako ste? dober dan. kako ste? dober večer. kako ste? dobro jutro. kako ste?« in tako dalje in tako dalje. tako je s tem. hodiš in hodiš in prideš do neke točke. misliš, da si nekam prišel, v bistvu pa si prišel samo do neke - točke … in potem se eno vsuje, drugo pa vzbrsti. začetek in konec ne obstajata, razen v naših glavah. vse je večnost. pomen večnosti je ničnost in nič drugega. obup zaradi končnosti je pomanjkanje občutka za neskončnost. večnost ne pozna kategorije časa. ko bi se za en sam dan, samo za en dan vse skupaj ustavilo! da bi se potem lahko sprehajal po ulicah in ne bi bilo nikogar. gotovo večkrat sanjaš o tem. vse ima svoj problem. kam odidejo besede, potem ko jih izgovorimo? kam gre glasba, kam gredo zvoki? samo ljubezen dela človeka potrebnega na tem svetu. če hočeš v ogledalu zagledati sebe, je nujno, da se poznaš. če se ne poznaš, ne boš videl sebe, ampak kar tako enega človeka. dovoliti si verjeti v smeh, ta sijajni ponaredek veselja? če je bilo na kakšen način karkoli haska od vsega, kar je bilo do zdaj napisanega, potem je dovolj. saj že sili čez rob. zakaj ponavljati. kdo neki potrebuje vse to? treba se je osvoboditi vseh domislekov, misli, idej. vse to bo nekega dne strohnelo. tudi misel je prah. tudi misel trohni. tudi misel je zemlja. lahko bi bilo kaj več … in kaj si? kaj si pravzaprav bral? ... vse ali nič? ... so meje tvojega jezika meje tvojega sveta ali preprosto samo nateg?… najpomembnejše je tisto, kar je najpomembnejše. če nimaš tistega, kar je najpomembnejše, potem pač nimaš in konec. manj si obremenjen. resnici na ljubo si sicer mevža, ker nisi za nič vnet, ampak tako ti minevajo dnevi, pa če si mevža ali pa junak. a zdaj je že skrajni čas … tako ne gre več … zunaj je sonce … zraka smo potrebni, svetlobe smo potrebni … vsaj okno si lahko odpremo in prezračimo podstrešje pofukanih možganov. prekleto sonce zastaja pred neprebojno steno našega gozda in samo posamični žarki se zmorejo prebiti v notranjost. usekaj se! kolikokrat? kolikokrat se fotografiraš? in zakaj? zakaj? zakaj se fotografiraš? … za dolg spomin in še daljše pomnjenje? … in zakaj pišeš? … za fotografiranje uma? bedak si! pisati pomeni odgovarjati na vprašanja, ki jih nikoli ne bomo znali zastaviti. izginil boš, kot da te sploh nikoli ni bilo. jaz namreč že izginjam. izgubljam se. izginjam. me že ni več. govori! govori! govori! govori z mano! ustavi svoje misli, vsaj za trenutek! poglej okoli sebe, kje si bil in kje si zdaj. pomisli, kaj vse bi lahko naredil iz sebe. vse ti je odprto, vse ti je dano. obvladaj se. vse je tako enostavno, preprosto. ah, spet … prvi korak moram narediti jaz. vsi me imajo radi. nihče ničesar ne zahteva od mene. naivnica! sprana si. gre za sposobnost izbruha. večini niti ni pomembna notranjost, važna jim je forma, embalaža, ovoj, zgodba, dizajn, važen je izbruh. važen si ti, preklet važič! kaj počneš, ko ničesar ne počneš? od česa živiš? od tistega, kar potrebuješ, da živiš? … od vode, hrane, zraka, ognja, zemlje. tako kot vsi. neumen si, človek! pogovarjaš se s prividi. poglej se! zblojen pogled, krvave oči … se zavedaš, da besede označujejo pomen? če jih ne znaš poimenovati, potem te stvari zate ne obstajajo. ah … komu govorim … nevidni pošasti, ki golta besede. in res! ne poznam besede, ki me označuje. vse imam, samo sebe sem izgubila. grem se “postati sam svoj”. tak si, če nič ne rabiš in če nič ne rabi tebe. ah, to je samo ko si mrtev. odslikaj svoje vedenje – najdi svoje besede. kolikor besed imaš, toliko veš o stvareh, o sebi in o vsem. kaj pa sploh si? imaš telesnost – kaj je to? nimaš telesnosti, si samo glas, ki pa ima neko vsebino – ima svoj volumen. zapiraj oči pred resničnostjo, kajti obstaja resničnost višje stopnje. in to je prav tvoja resničnost. vprašanje pa je, kdo ima zadosti znanja in zadosti jajc, da bi grozo spremenil v lepoto. zavedaj se, da ne moreš izstopiti iz igre življenja, samo kostum lahko zamenjaš. predstava nenehno traja. očitno je vse igra. resničnost je le prvi vzrok vsega. je nekaj, kar obstaja od vekomaj, začenja pa se tam, kjer se končuje naša zavest, naše znanje, naše vedenje, naš um. se zavedaš, da obstaja bistvo: tam je strašna gneča, tam ni samote. nikoli ne moreš biti sam. nimaš angela, ki te bo vodil tja? angeli ne obstajajo, razen v izrednih primernih razmerah. za vse si sam, kar je dobro. našel boš svojo besedo, ki te bo označevala. vsak dan jo išči. če nisi plehek, bi jo naj našel, in da bo prava, te bo prepoznala. ona sama te bo prepoznala. prišla bo in bo potrkala na tvoja vrata. ukvarjaš se s preteklostjo in prihodnostjo, ker si se naduval s pojmom časa. čas je le gibljiva podoba negibne večnosti. po nepotrebnem si delaš problem. enkrat raztrgano, nikoli več celo – to te pogublja. kakšne barve je ljubezen? rdeče? uh, kako se na betonu raztrešči … halabi ima na tleh debelo knjigo, ki zadržuje vrata, da se ne bi zaprla. resnoben in vseveden obiskovalec, ki ne pozna njegovih navad, se ob vstopu skloni, da bi jo pobral. »pustite jo na tleh,« reče halabi. »takšno nespoštovanje do knjig je nevredno človeka, ki sodi v vrste Modrih,« odvrne obiskovalec. halabi mu vrne: »še bolj nevredno je predstavljati si, da je treba knjigo, ki se zdi nekaterim koristna, vsiliti tudi drugim, ne glede na to, ali jim to ustreza ali ne. še več kot nevredno pa je, če človek ne ve, da je mogoče posredovati znanje tudi na nevsakdanji način.«... veter je kot človeštvo - neprestano v gibanju. vse to sili v problem. na svetu ni stvari brez problema. veter se izgublja v blokadah, sonce se uro za uro bolj ohlaja … pa vedo za svoj problem? vsak od njih bi takoj zamenjal svojega z mojim. in komaj čakam, da bom skočila. nekam. mogoče bom imela pri vrnitvi več sreče. najprej je bilo tako ali tako bistvo. bistvo je tista sila, ki po razpadu celote na več celot omogoča vračanje v enost. bistvo je reintegracija univerzuma, bistvo združuje nasprotja, ustvarja harmonijo. in potem skočiš. skočiš? kako je, ko priletiš? opala … razletel se je na koščke. kako naj razbitina odgovarja … najbrž je iz porcelana. brezveze … ah, ne … zanima me samo moj lastni skok. ta označuje prehod iz nezavedne enosti prvobitnega kaosa v zavestno enost dokončnega reda. stežka se določi sranje, čemur pravimo “bog”, ker smo zasvojeni z obliko. enost nima velikosti, oblike ali teže. enost je ustvarjalnost, čistost, ljubezen. je neomejena energija in je zvijajoča se črta energije ali zavesti, ki se začne kot popoln mir, nato se spremeni v tresljaje in postane zvok, barva in oblika. zmeraj mora obstajati odprtost interpretacije, ne sme pa zgrešiti bistva. odrasel si in ne bi smel izgubiti. a izgubil si že, že zdavnaj. poznaš pa resnico – zakopana je pod zatrdlinami in aromami koristnostni, negotovosti, materializma in strahu. ovit si z glazuro, ki predstavlja dejstvo, da preživiš vse življenje pri opravljanju površinskih, začasnih del prijetnega okusa in lepega videza. preveč se trudiš obstajati, da bi postal bitje. življenje je preživetje od danes do jutri. kar je naprej, je daleč. daljava je kot prihodnost – sčasoma jo dosežeš. in od vseh stvari je edino dan, ki zamuja. ne mudi se tebi. smisel minevanja časa je v tem, da postaneš boljši, modrejši, da čedalje bolj izražaš svojo bit. naučiš se sprejemati, dajati in vzeti od nas. jaz od vas. ne stvari.