Kljub precejšnji slogovni raznolikosti slovenske alternativne ali raje drugacne glasbene scene ter dejstvu, da v marsikateri pop, rock ali etno in jazz zasedbi najdemo tudi violino ali kak drug godalni instrument, so domacinske izkljucno godalne zasedbe prej redkost kot stalnica.
Z albumom pravšnjega naslova Time 2 start – kajti band deluje že dobra tri leta, to pa je njihov prvenec – bo omenjeno pomanjkljivost skušala zapolniti godalna cetverka zvocnega imena Godalika. V kvartetu, kjer so vloge razdeljene po nacelu godalnega kvarteta, kakršnega poznamo iz klasicne muzike, torej dve violini, viola in violoncelo, najdemo sicer klasicno izobražene glasbenike, a polovico zasedbe sledilci polpretekle in sedanje etno, jazz in eksperimentalne domace godbe že kako dobro poznajo.
Jelena Ždrale in Matjaž Sekne sta namrec soustvarjala (ali to se vedno pocneta) glasbo bandov, kot so Srp, Lolita, Fake Orchestra, Bibicevi Madleys, Brina in Štefbet Rifi. Ostala dva godalca, Klemen Hvala in Klemen Bracko, sta dejavna predvsem v polju klasicne glasbe, a se jima to ne pozna.
Vendar – kot to porecejo naši ljubi oglaševalci – to še ni vse! Idejni vodja zasedbe ter njen glavni skladatelj je kontrabasist Nino de Gleria, ki je poleg nekaterih zgoraj omenjenih zasedb igral tudi pri Begnagrad in Quatebriga, dveh pomembnih bandov za razvoj drugacne, vecžanrske in eklekticne domace glasbene miselnosti. Težko bi sicer rekli, da pri Godaliki cutimo kakšne neposredne godbene ali zvocne vplive obeh bandov, a so ti vplivi vendarle navzoci, nekateri skriti pod površjem, drugi spet bijejo v oci, denimo v obliki odbitih naslovov komadov, kar je bila med drugim ena od posebnosti Begnagrada. To so denimo poceli tudi že Štefbet Rifi, katerega polovicka imena se je znašla tudi v uvodnem komadu Žuti in Rifi na Jutrovem. Naj med posebej posrecenimi naslovi tukajle izpostavimo le še dva, saj so prav vsi zelo domiselni: Šubi Dubi Apartma ter Dobrodošli v Duple Spodnjice.
Glasba Godalike je podobno žanrsko neumestljiva kakor glasba vecine prejle naštetih bandov in bi zanjo lahko pogojno rekli, da se od dalec opira na novovalovski in artrockovski princip soocanja nasprotij. A v Godalicni glasbi je veliko vec: v njej je obilo hudomušne razburkanosti, razbohotene romantike, narezanega ciganskega swinganja, vcasih malone rockovskega nažiganja. Godci, ki se jim v treh komadih pridruži sam De Gleria na kontrabasu, igrajo enotno in cvrsto. V ospredju je bolj skupinska igra in skupen zvok, le semtertja se kak komad ponaša z domiselnimi solisticnimi mini-ekskurzijami.
Skladbe dostikrat zazvenijo kot res stare »klasicne« viže iz kaksne zaprašene notne zbirke, a ko se cez nekaj taktov zvocno razpoloženje zasuka v kvazi-etno muziciranje ali, kar se dostikrat pripeti, v zvocnosti blizu moderni klasicni godbi, uvidimo, da imajo godci in nihov "šef" situacijo pod kontrolo. Da gre torej za premišljen koncept dobesednega soocanja razlicnih glasbenih principov in tudi ideologij, ki marsikomu ne bo po godu. Razlog
sledec: Godalikin etno je prevec klasicen, klasika prevec jazzovska, rock pa morda premalo jazzovski. Lahko bi rekli,da raznoliki vplivi pri Godaliki torej sobivajo idilicno življenje.Ta žanrski eklekticizem in vešce paberkovanje po zgodovinskih glasbenih trenutkih, v katerem je levji delež namenjen domacni muziki, gre lepo roko pod roko z obcutkom kavarniške razglašenosti in ljudske razposajenosti. Kot bi nam godci želeli povedati, da so vse glasbe iste (ce ze niso enako vrednotene, vsaj v naši družbi ne).
RADIO STUDENT,Tolpa bumov,spisal: Mario Batelic
Myspace Layouts - Myspace Editor - Image Hosting
